Planinsko društvo RTV Ljubljana vas vabi na jesenski izlet, na katerem bomo povezali kulturno dediščino, planinarjenje, staro mestno jedro in vinorodno pokrajino Slovenskih Konjic. Zjutraj se bomo z avtobusom odpeljali do TIC Žička kartuzija, kjer nas ob 10.00 čaka voden ogled nekdanjega kartuzijanskega samostana. Žička kartuzija je nastala že v 12. stoletju in sodi med najpomembnejše spomenike kartuzijanske dediščine v tem delu Evrope. Po ogledu bomo zamenjali kulturo za pohodne čevlje. Preko Konjiške gore se bomo peš odpravili proti Konjiškemu gradu, in se preko Pristave sprehodili do Slovenskih Konjic. Pot poteka večinoma po gozdnih poteh in kolovozih, predvidoma bomo hodili približno 2.5 – 3 ure. Prehodili

Strelovec je razgleden vrh, ki se nahaja med dvema alpskima dolinama in sicer med Logarsko dolino in Robanovim kotom. Z vrha se nam odpirajo lepi razgledi na gore nad omenjenima dolinama. Našo pot bomo pričeli pri hotelu Plesnik v Logarski dolini in na vrh pristopili preko Plesnikove in Icmanikove planine. Do izhodišča se predvidoma vračamo krožno, mimo najdebelejšega macesna v Sloveniji in mimo Koče na Klemenča jami. Skupno bomo prehodili dobrih 12km in se pri tem povzpeli in spustili za približno 1100 višinskih metrov. Hoje s postanki približno 8 ur. Celotna pot zahteva telesno pripravljenost, na posameznih delih je pri hoji potrebna velika previdnost. .Odhod: nedelja 20.

Z busom se bomo peljali v Avstrijo, do vasice Sele/Zell-Phare. Setiče so v pogorju Karavank in omogočajo lepe razglede na severno stran Košute. Razdelili se bomo v dve skupini in omogočili krajšo verzijo pohoda, ca 500 višincev vzpona in daljši, vzpon do vrha na višini 1.922 m, to pomeni skoraj 1.000 višincev vzpona. Če bo le mogoče, se bomo ustavili še pri enem od avstrijskih jezer…. Odhod: v soboto 12. septembra ob 6.00 uri parkirišče pri Fužinskem gradu in ob 6.15 bus postaja pri Galantu v Šentvidu (zadnja postaja pred izvozom za gorenjsko avtocesto).   Povratek: v popoldanskih urah.   Prevoz: bus Strošek za prevoz, vodenje, organizacijo  je za zaposlene na RTV, njihove družinske

PD RTV vabi na Dobrač 2.166m (Avstrija – Ziljske Alpe),  v soboto 25. julija 2026 Dobrač je lahko dostopen dvatisočak na avstrijskem Koroškem, zanimiv tako poleti, ko vse cveti, kot v zimskih razmerah. Peljali se bomo  čez karavanški tunel, v smeri Beljaka, po Beljaški alpski cesti (Alpenstrasse) na parkirišče Rosstatte na višino 1.732 m. Dobrač je naravni park na vzhodnem obronku Ziljskih Alp. Nudi lepe razglede na slovenske in talijanske vršace ter po avstrijskih dolinah. Na vrhu je 165 m visok oddajnik iz leta 1971, križ, smerokaz ter dve cerkvici. Ne pozabite osebne izkaznice za prestop meje (ali potni list).

Debela peč (2014m) je zadnji pomembnejši vrh v glavnem grebenu nad Krmo, izredno leporazgledišče. Povzpeli se bomo iz južnega pobočja, skozi gozdove in travnike. Pot je primerna zavsakega pohodnika, če ima le nekaj fizične kondicije.Hojo bomo pričeli v bližini Šport hotela na Pokljuki, se preko planine Zajavornik sprehodili do Blejskekoče na Lipanci. Po kratkem predahu bomo nadaljevali pot do našega cilja. Od izhodišča do vrha jepribližno 2 uri in pol zmerne hoje. Višinske razlike od našega izhodišča je cca. 700m.Pohod je primeren za ta letni čas, saj bomo dobršni del hodili po gozdu, na Pokljuški planoti, vrelativno svežem zraku.Oblačila, obutev

Vlak iz Ljubljane na Masarikovi ulici štev. 95, 96 ali 97 bo odpeljal ob 7.10 uri v Čušperk (prestopili bomo v Grosuplju) in nadaljevali proti Čušperku. Iz Čušperka se bomo “spustili” v Veliko Račno, nato pa spet v hrib Kopanj (392 nadmorske višine ki spominja na otok, ki v času poplav v jeseni in spomladi to tudi v resnici postane. Na njenem vrhu je cerkev Marije Vnebovzete, ki je bila prvič omenjena leta 1433. Ob njej se nahaja župnišče, kjer je tri predšolska leta preživel pesnik France Prešeren, kjer ga je njegov stric naučil pisati in brati. 10 minut stran