2023

Na lepo sončno nedeljo, ko je večino naše domovine pobelil prvi letošnji sneg do nižin, nas je 52planink in planincev v organizaciji PD RTV Ljubljana in vodnika Marka Galeta prehodilo Šavrinskogričevje na skrajnem severozahodnem delu Slovenske Istre. Pot smo začeli v dolini Dragonje. Na potido srednjeveške vasi Krkavče, ki je vpisana v Register nepremične kulturne dediščine RepublikeSlovenije kot naselbinska dediščina, smo si od daleč lahko ogledali spodmole – Dragonjsko steno. Ta je precejmanj znana kot Veli Badin – ušesa Istre. V Krkavčah na hribu – zgrajenih na treh živih skalah,in od koder sežejo čudoviti razgledi po okoliških vaseh, vse do

Vesela druščina 23 pohodnikov se nas je zbrala na Jezeru pod Krimom, večina z mestnim avtobusom,nekaj pa tudi s svojim prevoznim sredstvom. Gostišče je bilo zaprto, zato je jutranja kavica odpadla.Takoj smo se odpravili na sv. Ano, od koder je bil (kljub oblačnemu vremenu) lep pogled naLjubljansko barje. Za krajši pohod, samo do sv. Ane, se je odločila samo ena udeleženka, ostali pa smojo mahnili naprej proti Planinci. Po kratkem postanku smo odšli proti Ledeni jami (nastala je z vdoromjamskega stropa in sega do globine 70 m), ki je v preteklosti služila kot hladilnik. Led iz jame sovaščani uporabljali za

Da bi si lažje predstavljali življenje mostiščarjev pred več kot 5000 leti pred našim štetjem, smo se z mestnim avtobusom odpravili kar na Ig na Ljubljansko barje in si pod strokovnim vodstvom ogledali kolišča v naravni velikosti,  orodja iz bakra in brona, ki so jih uporabljali v vsakdanjem življenju, posode iz gline,  statve za izdelovanje preje iz lanu; lan sodi med najstarejše kulturne rastline, uporabljali so ga za prehrano in za izdelavo vrvi in mrež ter tkanje platna.  Na koncu smo si ogledali še Hišo narave in kolišč MOROSTIG v središču Iga, se pocrkljali s kavico in veseli odpeljali domov. 

Krnsko pogorje, prispodoba Gregorčičevega raja nas nikoli ne pusti ravnodušnih. Na vrhove smo se tokrat podali s primorske strani, preko planin in zelenih strmin polnih čudovitega cvetja. V Gomiščkovem zavetišču sta nas sprejela prijazna oskrbnika in kaj le lepšega kot pokramljati ob zakurjeni peči visoko v gorah. Še istega dne smo se skozi meglice povzpeli na vrh Krna in na Batognico, goro – spomenik grozot 1. svetovne vojne. Večer nam je postregel s čarobnimi razgledi proti morju z razsvetljeno furlansko nižino v daljavi. Tudi naslednjega dne so se nad nami podile meglice, ki so nas varovale pred soncem in nam

Na zadnjo julijsko soboto smo obiskali Kozji vrh, 1628 m visok vršac nad Kokro. Bilo nas je 8 planink in planinec ter naš vodnik Drago Car, ki je vnovič izbral malo manj obiskani vrh, za kar smo mu hvaležni. Zapeljali smo se proti Jezerskemu, pri gostilni Kanonir smo zavili z glavne ceste na levo na gozdno cesto proti Podstoržiču. Parkirali kombi ob cesti; blizu gradijo most čez potok. Pot na Kozji vrh je markirana, vodi pa skozi gozd – lepa tura za vroče poletne dni –  in se ves čas strmo dviga: še bolj pa je treba zagristi v hrib

Utrinki z nepozabnega planinskega potovanja po vzhodni Srbiji…