Na lepo sončno nedeljo, ko je večino naše domovine pobelil prvi letošnji sneg do nižin, nas je 52
planink in planincev v organizaciji PD RTV Ljubljana in vodnika Marka Galeta prehodilo Šavrinsko
gričevje na skrajnem severozahodnem delu Slovenske Istre. Pot smo začeli v dolini Dragonje. Na poti
do srednjeveške vasi Krkavče, ki je vpisana v Register nepremične kulturne dediščine Republike
Slovenije kot naselbinska dediščina, smo si od daleč lahko ogledali spodmole – Dragonjsko steno. Ta je precej
manj znana kot Veli Badin – ušesa Istre. V Krkavčah na hribu – zgrajenih na treh živih skalah,
in od koder sežejo čudoviti razgledi po okoliških vaseh, vse do morja, smo se po kratkem odmoru za
malico odpravili na ogled baročne Cerkve sv. Mihaela. Na hudomušen način nam jo je v kratki razlagi
predstavil mežnar. Zapomnili smo si anekdoto o župniku in njegovi kuharici; njuni posmrtni ostanki so že
desetletja shranjeni v sarkofagih pri cerkvi, in sicer bojda tako, da se njune noge dotikajo. Ker smo bili
šele na tretjini naše poti, smo kar hitro nadaljevali naš pohod proti Novi vasi; med pohodom do naše
nove pohodne točke smo si ogledali in prisluhnili kratki razlagi gospoda o najbolj znani krkavški
znamenitosti o Krkavškem menhirju, megalitu iz obdobja Keltov. V naravi je postavljena njegova
replika, medtem ko je njegov original shranjen v koprskem muzeju. Do Nove vasi in nato med kratkim
spustom do Sv. Petra so nas ves čas spremljali razgledi na morje, do pogorja Slavnik, Julijci so bili na
dlani, to nam je omogočil lep sončen dan. Pred nekaj hišami smo občudovali kakije še na drevesu. V
Novi vasi smo se na kratko okrepčali v odlični gostilni in se na to ustavili pri domačinih, oljkarjih.
Njen lastnik nam je predstavil oljarno in res biološko pridelano vrhunsko oljčno olje. Sledil je spust po
cesti do Sv. Petra, kjer smo zavili še proti eni znamenitosti, Tonini hiši. Gre za ohranjeno dediščino, ki
prikazuje hišo, v katerih so nekoč živeli kmetje v Istri. Ogledali smo si jo le od zunaj. Pred nami je
bila pot čez travnike in gozd do našega izhodišča v dolini Dragonje.
Kot je zapisal vodnik po Šavrinskem gričevju Marko Gale, je pohod lepo uspel. Prehodili smo skoraj
18 km in opravili 400 višinskih metrov. Z oceno našega Marka smo se – sodeč po aplavzu na avtobusu – vsi
strinjali.
