2024

Devetnajst članov PD RTV se je udeležilo pohoda na Špičko (955m), ki so ga organizirali člani TD Menišija v okviru Notranjskega parka. Celotna ekipa je bila odlična, pod vodstvom Roberta Kužnika. Res lepo so nas sprejeli, nam predstavili njihovo odlično organiziranost in delovnje skozi vse leto, nas povabili tudi na druge ture, kolesarjenje, obsik jaslic…Seznanili so nas tudi o drugih poteh v njihovih krajih, krajših, primernih tudi za družine z otroci in do daljše 55 km dolge variante. Kako lepo imajo urejeno notranjsko hišo, nudijo možnost prenočitev kolesarjem v kozolcu. Vsak udeležencev je prejel darilo in odličen ričet s klobaso… […]

Po zaslugi naravovarstvenice Milene je majhna, a neustrašna ekipa PD RTV prehodila pot med jelšami po ljubljanskem Barju. Bilo je vroče, a lepo sobotno dopoldne. Pot med jelšami je sproščujoča, primerna za hojo in kolesarjenje. Videle smo tujerodne in zdravilne rastilne ter izvedele mnogo novega. Kot npr. to, da je ženska kot breza, ki se upogne in zravna, moški pa kot hrast, saj se prej zlomi….Vsekakor lahko pot še ponovimo v raznih letnih časih, si že predstavljam jesenske barve, ali pa zimsko idilo. Zahvala Mileni in srečno dalje…

Zahvaljujoč odlični ideji Mire in vodenju Anderja, je petnajst planincev v organizaciji PD RTV osvojilo nermarkiran KURJI VRH. V vročem avgustovskem dnevu je bila opravljena krožna tura, start v Gozd Martuljku, vzpon po strmi, senčni poti. Po dobrih treh urah vzpona je bil vrh osvojen. Odlični razgledi na Julijce in Karavanke. Na vrhu počitek, razgledi in veselje ob osvojenem vrhu. Spust pa v Jasnico, zaključna beseda in slovo…..Zahvala vseh Miri in Andreju… Lepo vabljeni tudi v prihodnje… Foto: Dragica Perič, Zapisala: Liljana Drevenšek

Prvi plan je bil, da združimo težjo turo Kurji vrh in lažjo Krnico. Zaradi zadržanosti vodnika smo pohod iz Kranjske gore v Krnico opravili po planu, v soboto 4. avgusta. Pričakovala sem le nekaj udeležencev, a presenetljivo, bilo nas je kar sedemnajst, od 30 do 70 +. Po napovedi je obstajala možnost malo dežja, a bilo je prav prijetno, delno sončno, delno oblačno, prijetno za hojo. Zaradi varčnosti in z ekološkega stališča smo potovali z rednim busom. S postaje smo šli po trim stezi do Jasne in naprej v dolino Krnice. Pot je prijetna, lahkotna, pa vendar 9 km v

Vodnik Drago Car nas je popeljal na turo KONJ-RZENIK. Odpeljali smo se z dvema avtomobiloma, enega smo pustili na vhodu v Dolski graben, z drugim pa smo se zapeljali v dolino Bele, kjer smo začeli pohod. Prijetna pot v senci bukev nas je vodila mimo odcepa letos že obiskanega slapu ORGLICE in pod ogromnim podorom v Rzeniku, ki se zgodil spomladi 2021 do Presedlaja, ki se nahaja na višini 1613 m. Nadaljevali smo proti KONJU, kjer je potreben siguren  korak in nekaj alpinističnega znanja. Pohvaliti moramo domžalske markaciste, ki so na novo lepo uredili in  označili pot. Na vrhu KONJA

Utrinki z nepozabnega pohoda na Veliki Risnjak. Lepa sončna nedelja, čudovita neokrnjena narava, odlična družba dvaintridesetih planink in planincev, ki so prvič obiskali ta lep košček sveta…

Vodnik Andrej Lah nas je 8 pohodnic in pohodnikov tokrat popeljal na Veliko Raduho, ki je z višino 2062 m najvišji vrh Raduhe, pogorja, ki se strmo dviga vzhodno od Robanovega kota. Do izhodišča sta nas v svojih osebnih avtomobilih zapeljala naša Mira in Bojan. Pohod smo začeli pri najvišje ležeči kmetiji Bukovnik, šli mimo planine Grohot in koče GRS. Ko smo zagrizli v hrib, nas je poškropila manjša ploha, ki je večini olajšala odločitev, ali se bo na vrh Velike Raduhe povzpel po zahtevni ali zelo zahtevni poti. Vsi smo dosegli vrh. Razglede z vrha so nam malce zastirali

Kunaverjeve poti se je udeležilo 14 pohodnikov, ki smo se dobili na železniški postaji in krenili proti Rakeku. Na postaji nas je že pričakal kulturni program, na katerem je imel pozdravni govor prof. dr. Jurij Kunaver, sin prof. dr. Pavla Kunaverja, po katerem se tudi imenuje pohod. Že pred 1. svetovno vojno je zagovornik varstva narave, prof. dr. Pavel Kunaver odkril lepote Rakovega Škocjana in na njegovo pobudo je leta 1949 ta kraška dolina postala prvi krajinski park v Sloveniji.  Po končanem kulturnem delu in plačilu prijavnine (kot vstopnico smo prejeli leseno piščalko za odganjanje medvedov) smo se iz mesta

Poln bus pogumnih planink in planincev, kljub muhastemu vremenu, v odličnem vzdušju v Mirinih koncih, na poti Treh vasi. Zahvala gre Miri, da spoznavamo lepote cerklanskega hribovja, njene rodne kraje. Potem seveda velika zahvala Erminu Oblaku, ki je oblake gor držal, nam pokazal vse vasice in vrhove, ki smo jih videli na poti, od Bevkovega vrha do Kojce, Porezna, Rodice, Črne prsti….Erminova zgodba je navdušujoča, kaj vse je dosegel po težki poškodbi ob padcu z jablane. Bravo Ermin, legenda Cerkna, Jagršč in širšega okolja. Ermin hvala za vse in seveda za pogostitev, tvoje pajtičke so odlične, prav tako žganje, kavica….Preživeli