2025

Utrinki s čudovitega druženja ob odkrivanju zgodovine Škofje Loke in z nočnega pohoda na najkrajši dan v letu…

Zaradi napovedi slabega vremena smo naš pohod po Kraškem robu iz novembra prestavili v december in tokrat nam je odlično uspelo. Naš predlog, da obisk Primorske združimo z ogledom REGIONALNEGA CENTRA KOPER sta g. Marko Filli in ga. Kristina Klecin takoj potrdila in hvaležni smo jima za to ter za realizacijo. Svoje sta dodala tudi Igor Kuhar s TV Koper in Grega Peterka iz Koordinacije Radia Slovenija. Kristina je kljub bolezni zbrala moč in nas vodila po Kraškem robu, traso pohoda si je odlično zamislila in tokrat je bilo tudi super vreme, čudoviti razgledi. Od Črnotič smo šli do cerkvice

Na pobudo naravnovarstvenice OVGN MDO Ljubljana, ga. Nevenke Rajhman, smo bili povabljeni na pohod ob rojstnem dnevu dr. Franceta Prešerna. Preko 20 se nas je zbralo pri HALI TIVOLI, iz različnih delov Slovenije. Sprehodili smo se do Name, iskali, spregledali in kasneje le našli spominsko ploščo, saj je bilo tam ustanovljeno SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO 27. februarja 1893. Pot smo nadaljevali do Wolfove, kjer nam je vodnica ga. Lidija pokazala dvorišče in kip Primicove Julije, na katerega skoraj nihče od nas doslej ni bil pozoren. Pa še en kip Julije na ulici… Pri Prešernovem spomeniku smo zapeli Zdravljico… Ustavili smo se

Sobota, 29.11.2025. Mistično, megleno in mrzlo jutro, -4 stopinje. A to ni bil razlog, da se ne bi udeležili pohoda po krajši poti, ki jo markirajo naši markacisti do oddajnika na ljubljanskem Rožniku, kjer je kontrolna točka Transverzale PD RTV. Hoja navzgor nam je malo pospešila srčni utrip. Na Cankarjevem vrhu pa smo se še dodatno ogreli s čajem in kavo. Nazaj smo šli mimo Gostilne Čad do legendarne, zdaj prenovljene ribje restavracije Operna Klet. Tam smo si ogledali fotografsko razstavo Obrazi našega mesta, fotografinje in varuhinje gorske narave Milene Rupar. Preživeli smo čudovito jutro v dobri družbi.

Tokrat pa nam je uspela tura v lepem vremenu na Zajamnike in Uskovnico. Res ni bilo snega, jutro je bilo sveže, a ob zmerni hoji nam je hitro postalo toplo. Narava na Pokljuki je lepa, čudoviti razgledi na Bohinjske gore, proti Voglu in seveda Julijce od Debelega vrha, Tosca, Mišelj vrha, Jezerskega Stoga do Triglava….Družba krasna, od najboljših pohodnic do tistih, ki še nimajo veliko tur za seboj. Prav je tako, saj je taka tura primerna za vse. Kot je bilo obljubljeno, smo prehodili 15 km, skupaj 400 višincev, lahkotno. Zajamniki so nudili, kar smo želeli, spust in postanek na

Po zaslugi naše naravovarstvenice Milene Rupar in njenih gostoljubnih sorodnikov smo ponovno obiskali Telče na Dolenjeskem. Kljub deževnem in hladnem vremenu se nas je zbralo 35, šli smo čez Rogačice, med vinogradi do Telč, tudi mimo vasice Primož, videli odcep za Pijano Goro. Vinogradi so v čarobnih rumeno-oranžnih barvah, lepo obdelani, takoj se vidi, da tu živijo pridni ljudje. Prav tako, kot lani, je manjkala le modrina na nebu, a se ne damo in bomo te kraje obiskovali, dokler ne dočakamo še sonca v teh krajih, ki bi nam omogočal razgled na velik del Dolenjske. Še sorodnica Milena Rupar je

Ob 9. uri smo se zbali pri Okrepčevalnici Kolišče v kraju Lipe. Bilo nas je petintrideset. Podali smo se na prav posebno misijo – raziskat, kaj se skriva med Lipami in Črno vasjo. In glej ga zlomka – tam se Iška, ta nagajiva gospodična, brez kakršnega koli obvestila kar zlije v Ljubljanico. Most, ki smo ga srečali, je bil pa prava zgodba zase: lesen, a s kovinsko dušo, ki hrbtenično prenaša vodovod v Ljubljano. Ampak naj vas ne zavede – most je striktno za pešce in kolesarje. Pot ob jelšah in Iški nas je potem vodila kot vodič z občutkom

Nekaj utrinkov s čudovitega pohoda na Ojstrnik…