Krnsko pogorje, prispodoba Gregorčičevega raja nas nikoli ne pusti ravnodušnih. Na vrhove smo se tokrat podali s primorske strani, preko planin in zelenih strmin polnih čudovitega cvetja. V Gomiščkovem zavetišču sta nas sprejela prijazna oskrbnika in kaj le lepšega kot pokramljati ob zakurjeni peči visoko v gorah. Še istega dne smo se skozi meglice povzpeli na vrh Krna in na Batognico, goro – spomenik grozot 1. svetovne vojne. Večer nam je postregel s čarobnimi razgledi proti morju z razsvetljeno furlansko nižino v daljavi. Tudi naslednjega dne so se nad nami podile meglice, ki so nas varovale pred soncem in nam odstirale vedno nove čudovite razglede… V nadaljevanju poti smo obiskali še dva samotna vrhova, Vrh nad Peski, ki si gotovo zasluži svoje ime in Rdeči rob, ki s svojo barvo med našimi vršaci deluje prav mistično. V spominu nam bo ostal še en čudovit planinski potep v dobri družbi, s PD RTV.
