Pohoda na Koreno nad Horjulom smo se žal udeležlle samo tri pohodnice, ki smo verjele, da bomo doživele prelep jesenski sončen dan. Kmalu po vzponu so se že kazali sončni žarki, dolina pa je bila večino dneva odeta v gosto meglo. Pot na vrh je bila pokrita z odpadlim suhim listjem in zelo prijetna za hojo. Pohodnikov je bilo kar nekaj, predvsem družine z otroki. Na vrhu je bil krasen razgled na Polhograjsko hribovje, pogled pa je segel tudi do Kamniško-savinskih Alp. Po končanem razgledovanju smo se ustavile pri kmetiji odprtih vrat in se okrepčale z izvrstno kavico. V dolino smo odšle po drugi poti in tako zaokrožile naš pohod, ki bi sicer (če ne bi imele toliko postankov za oglede in sončenje) trajal vsega skupaj dve uri, me smo ga pa malo podaljšale, saj se nam ni nikamor mudilo. Zmenile smo se, kaj bomo morale še pod nujno obiskati in prehoditi.