Kunaverjeve poti se je udeležilo 14 pohodnikov, ki smo se dobili na železniški postaji in krenili proti Rakeku. Na postaji nas je že pričakal kulturni program, na katerem je imel pozdravni govor prof. dr. Jurij Kunaver, sin prof. dr. Pavla Kunaverja, po katerem se tudi imenuje pohod. Že pred 1. svetovno vojno je zagovornik varstva narave, prof. dr. Pavel Kunaver odkril lepote Rakovega Škocjana in na njegovo pobudo je leta 1949 ta kraška dolina postala prvi krajinski park v Sloveniji. Po končanem kulturnem delu in plačilu prijavnine (kot vstopnico smo prejeli leseno piščalko za odganjanje medvedov) smo se iz mesta odpravili proti hribu Stražnik (646 metrov), od koder je bil prelep razgled na Cerkniško jezero in njeno okolico. Pot je bila precej blatna, še ponoči je močno deževalo, zato je bilo treba hoditi počasi in previdno. V Rakovem Škocjanu nas je čakala topla malica ob spremljavi harmonikarja, nekateri so tudi zaplesali. Ves čas so nas spremljali prizadevni vodniki in pazili, da kdo ne bi skrenil s poti, čeprav je bila celotna pot dobro označena. Spoznali smo kraške procese, pestrost živega sveta in kulturno dediščino Rakovega Škocjana. Vreme je zdržalo do konca, tudi sonce nas je spremljalo nekaj časa in poskrbelo za dobro vzdušje pohodnikov. Malo utrujeni in blatni smo pričakali vlak, ki nas je odpeljal proti Ljubljani. Marija Miklič








