Leta 2008 je bil ustanovljen Krajinski park barje. Ljudje so si ga skušali večkrat podrediti, pa jim nikoli ni zares povsem uspelo. Kakšna sreča! Varuje nas pred poplavami, daje nam svež zrak, zdravo pitno vodo in številne možnosti za sprostitev, sprehode, kolesarjenje… Naša izhodiščna točka bo na meji med krajema Lipe in Črno vasjo, kjer  teče reka Iška, ki se zliva v reko Ljubljanico. Iška je reka treh obrazov. Na svoji razburljivi poti teče skozi divji Iški vintgar, po rodovitnem Iškem vršaju in močvirnatem Ljubljanskem barju. Tukaj si bomo ogledali lesen most s kovinsko konstrukcijo, ki služi prenosu vodovoda Brest […]

Setiče je vrh v Karavankah, na avstrijski strani, visok 1.922 m, torej skoraj dvatisočak. Ostal mi je v lepem spominu, zato želja, da ga ponovimo s PD RTV. Peljali se bomo čez Ljubelj v Borovlje in do vasice Sele/Zell-Pharre, po nekaterih informacijah je to najbolj slovenska vas na Koroškem. Vzpona je skoraj 1.000 metorv, torej 3 ure vzpona. Skupne hoje bo torej ca 5 ur.  Glede na naše možnosti,  bomo nekateri hodili počasneje in le  del poti, ca 500 višincev, ostali pa do vrha. Škoda bi bilo zamuditi turo, gre za lepo goro s krasnim razgledom na severno stran Košute,

Ojstrnik je mejna gora med Italijo in Avstrijo, med Kanalsko dolino na jugu in Ziljsko dolino na severu. Vrh velja za najvzhodnejši dvatisočak Karnijskih alp in je zaradi svoje višine izjemen razglednik. V lepem vremenu se nam odprejo nepozabni razgledi: proti zahodu se odpira obsežno pogorje Karnijskih alp, na severu je Ziljska dolina in najvišje avstrijske gore, proti vzhodu Dobrač, proti jugu pa zahodne Julijske Alpe od Mangarta do Montaža. Od tu je tudi eden najlepših pogledov na Višarje.  Preko Kranjske Gore in Trbiža se bomo zapeljali do naselja Ukve v Kanalski dolini. Od tod nas bo ozka gorska cesta vodila

Pohod bo potekal ob naši in hrvaški jugovzhodni državni meji. Prihod avtobusa skozi Babno polje, voden ogled mesta Čabar in dvorca Zrinski. Ogled izvira reke Čabranke, nato vzpon skozi medvedov gozd do razgledne točke s pogledom na Snježnik in polovico Gorskega Kotarja. Zanimiv spust do vasi Trava z bogato zgodovino NOB Postanek na prijetni domačiji naših članov zakoncev Arsenjukovih v zaselku Podplanina z okrepčilom in druženjem. Na povratku degustacija sirov in ostalih dobrot na kmetiji Pintar v Čabru. Zmerne hoje 4 ure, višinska razlika 400m, najvišji vrh 1000m Prevoz bus, odhod ob 7.00 Hala Tivoli, povratek v popoldanskih urah. Strošek

Zaradi neugodne vremenske napovedi z možnostjo neviht, je tura predvidena za 17.08.2025 odpovedana. Drago Car vodnik PZS

Vogel poznamo kot prijetno smučišče, morda ga še niste obiskali poleti, morda niti pozimi, morda še nikoli? Tokrat se bomo  sprehajali po stezicah Vogla do Šije. Hodili bomo ca 4 ure, 400 višincev. Želimo si lepih razgledov na Rodico, Kobiljo glavo, Bohinjske gore, pa proti Pršivcu in Triglavu. Do Bohinja se bomo peljali z rednim busom, potem z gondolo na Vogel, tam pa se bo pričela naša lahkotna hoja, primerna za vse. Če bi imel kdo težave s spustom, se lahko pelje s sedežnico do gondole. Odhod: ob 7.00 uri avtobusna postaja Ljubljana,  zbor 6.45 pod uro, petek 15.8.2025 z

PD RTV vabi planince in planinke v Kamniško-Savinjske Alpe na manj obiskan vrh Kamniški Dedec, ki se dviga na jugozahodnem začetku grebena Zeleniških špic. Naša pot se bo začela v Kamniški Bistrici sprva po markirani poti v smeri Kamniškega sedla. Po dobri uri hoje pridemo na mesto imenovano “V KLINU”. Tu zapustimo markirano pot in nadaljujemo po neoznačeni poti, ki vodi v Repov kot, mi pa zavijemo desno proti strugi potoka Sedelšček. Po prečenju potoka, na drugi strani zagledamo lovsko pot, ki nas v ključih pripelje do lovske koče na višini cca 1150 m. Nad kočo strmo zagrizemo v breg

Pohodniki in ljubitelji narave lepo vabljeni na obisk Pokljuške soteske s pohodom na Pokljuko. Pokljuško sotesko, vrezano v apnenčaste sklade, je izdolbel nekdanji ledeniški rečni odtok iz talečega ledenika na Pokljuki. Ustvaril je največjo fosilno sotesko v Sloveniji. Zaradi odsotnosti stalne tekoče vode je pot speljana po suhi strugi nekdanje reke, ob zaključku soteske pa prek visečih lesenih galerij. Pred vstopom v sotesko bomo najprej pogled usmerili skozi Pokljuško luknjo. To je jamska dvorana z dvema vhodoma in s tremi okni. Skoznjo že stoletja vodi pot, ki predstavlja najkrajši prehod iz Gorij na Pokljuko.                          Našo pot bomo pričeli v