Vogel poznamo kot prijetno smučišče, morda ga še niste obiskali poleti, morda niti pozimi, morda še nikoli? Tokrat se bomo  sprehajali po stezicah Vogla do Šije. Hodili bomo ca 4 ure, 400 višincev. Želimo si lepih razgledov na Rodico, Kobiljo glavo, Bohinjske gore, pa proti Pršivcu in Triglavu. Do Bohinja se bomo peljali z rednim busom, potem z gondolo na Vogel, tam pa se bo pričela naša lahkotna hoja, primerna za vse. Če bi imel kdo težave s spustom, se lahko pelje s sedežnico do gondole. Odhod: ob 7.00 uri avtobusna postaja Ljubljana,  zbor 6.45 pod uro, petek 15.8.2025 z

PD RTV vabi planince in planinke v Kamniško-Savinjske Alpe na manj obiskan vrh Kamniški Dedec, ki se dviga na jugozahodnem začetku grebena Zeleniških špic. Naša pot se bo začela v Kamniški Bistrici sprva po markirani poti v smeri Kamniškega sedla. Po dobri uri hoje pridemo na mesto imenovano “V KLINU”. Tu zapustimo markirano pot in nadaljujemo po neoznačeni poti, ki vodi v Repov kot, mi pa zavijemo desno proti strugi potoka Sedelšček. Po prečenju potoka, na drugi strani zagledamo lovsko pot, ki nas v ključih pripelje do lovske koče na višini cca 1150 m. Nad kočo strmo zagrizemo v breg

Pohodniki in ljubitelji narave lepo vabljeni na obisk Pokljuške soteske s pohodom na Pokljuko. Pokljuško sotesko, vrezano v apnenčaste sklade, je izdolbel nekdanji ledeniški rečni odtok iz talečega ledenika na Pokljuki. Ustvaril je največjo fosilno sotesko v Sloveniji. Zaradi odsotnosti stalne tekoče vode je pot speljana po suhi strugi nekdanje reke, ob zaključku soteske pa prek visečih lesenih galerij. Pred vstopom v sotesko bomo najprej pogled usmerili skozi Pokljuško luknjo. To je jamska dvorana z dvema vhodoma in s tremi okni. Skoznjo že stoletja vodi pot, ki predstavlja najkrajši prehod iz Gorij na Pokljuko.                          Našo pot bomo pričeli v

Zaradi neugodne vremenske napovedi z možnostjo neviht, je tura predvidena za 17.08.2025 odpovedana. Drago Car vodnik PZS

PD RTV vabi planince in planinke v Kamniško-Savinjske Alpe na manj obiskan vrh Kamniški Dedec, ki se dviga na jugozahodnem začetku grebena Zeleniških špic. Naša pot se bo začela v Kamniški Bistrici sprva po markirani poti v smeri Kamniškega sedla. Po dobri uri hoje pridemo na mesto imenovano “V KLINU”. Tu zapustimo markirano pot in nadaljujemo po neoznačeni poti, ki vodi v Repov kot, mi pa zavijemo desno proti strugi potoka Sedelšček. Po prečenju potoka, na drugi strani zagledamo lovsko pot, ki nas v ključih pripelje do lovske koče na višini cca 1150 m. Nad kočo strmo zagrizemo v breg

V okviru PD RTV smo že imeli nekaj tur iz Logarske doline. Zelo mi je ostala v spominu pot iz Logarske doline na Okrešelj, pa Kamniško sedlo in sestop v Kamniško Bistrico. Lepa je bila tura na Krofičko, prav tako na Olševo, Raduho. Nekateri so bili na zelo zahtevni Mrzli gori. Tokrat pa, v predvideni poletni vročini, vabimo  v Robanov kot. Gre za krajšo, lažjo pot, primerno za tiste z manj kondicije, pa tudi za otroke. Upajmo na lepo vreme in razglede….Pot od Robanovega kota do Robanove planine traja ca eno uro, je 240 višinskih metrov. Torej vabljeni ljubitelji lažjih

Snežnik ( 1796m) je najvišja gora na Notranjskem in v bližini slovensko-hrvaške meje. Zaradi svoje lege  ima izredne razglede na vse štiri strani.  Še zlasti  zanimiv je pogled na Kvarnerski zaliv z otoki Cres, Krk in Mali Lošinj, v kolikor je seveda jasno vreme. Pot ni posebej naporna, čeprav je v vršnem delu precej izpostavljena soncu. Krenili bomo iz Sviščakov po običajni poti na vrh (cca. 2 uri hoje) vrnili se bomo na izhodiščno točko preko Malega Snežnika (cca. 2:30 hoje). Pot je primerna za vsakega pohodnika, če ima le nekaj fizične kondicije. Oblačila, obutev in oprema: običajna oprema za

PD RTV vabi planince in planinke v Karavanke na 1840 m visoki GRLOVEC. Grlovec je krasen razglednik na severi strani Košute. Avstrijci mu rečejo tudi hišna gora Borovelj. Grlovec je dostopen z več strani, mi ga bomo obiskali z nam najbližjega izhodišča. Čez mejni prehod Ljubelj se bomo zapeljali do izhodišča v bližini gostišča Deutscher Peter. Naša pot se bo pričela na cca 700 m nadmorske višine na kolovozu, ki se vzpenja ob strugi potoka. Kasneje se prične steza, ki se strmo dviga skozi gozd. Pot nekajkrat prečka gozdno cesto in ob tem strmina za kratek čas popusti. V nadaljevanju se strmo