Franci Hrastar vabi na 30. pohod po Svarunovi poti, ki bo potekal na Dan državnosti 25. junija. Start pohoda bo med 6.30 in 8.00 uro pri Ruskovem kozolcu, Klanec 13, Škofljica. Ogledali si bomo vasice okoli Škofljice, prelepe gozdove, obetamo si lepe razglede, prijetno družbo in varno vodenje lokalnih vodnikov. Morda nas na pot pozdravi sam Svarun, Finžgarjev junak romana Pod svobodnim soncem. Potrebuješ nekaj kondicije, celotna krožna pot je dolga 23 km, krajša pa 15 km, prevoz iz Želimlja bo ob 12.00 uri. Za prigrizke in osvežitev bo poskrbljeno. Startnina 8, 00 eur, malica 8,00 eur, Čotov krof 2, […]

Tokrat bomo obiskali Volovjo reber , sleme ki leži vzhodno od Ilirske Bistrice in pripada skrajnemu jugozahodnemu delu Snežniške planote. To območje je postalo znano predvsem zaradi predvidene gradnje vetrnih elektrarn. Pot nas bo vodila preko štirih glavnih vrhov: Velike Milanje (1099m), Belih ovc (1029m), Volovje rebri (975m) in Milanke (948m), od koder se nam v lepem vremenu odpirajo lepi razgledi na večji del jugozahodne Slovenije, Dolomite in del Julijskih Alp s predgorjem.  Območje Velike Milanje je izredno zanimivo z vidika vojaškozgodovinske dediščine povezane z obdobjem Rapalske meje. Vzdolž takratne državne meje je potekal t.i Alpski zid s številnimi utrdbami. Na

Avtobus nas bo ob 7.00 odpeljal s parkirišča Tivoli v Ljubljani proti Semiču, nato nadaljeval pot skozi Vrčice do Planine, kjer bomo začeli naš pohod na Mirno goro (1047 m n. v.). Do vrha bomo hodili približno eno uro po gozdni poti, ravno toliko bo trajala tudi pot nazaj do izhodišča, kjer nas bo ponovno pričakal avtobus. Mirna gora je eden najvišjih vrhov Bele krajine in obenem ena najbolj jugovzhodnih vzpetin Kočevskega roga. Ob lepem vremenu nas bo nagradila s čudovitim panoramskim razgledom na širšo Belo krajino in celo na sosednjo Hrvaško. Pot je srednje zahtevna. Na vrhu bo mogoče

Radi bi našli narcise in upamo, da nam bo vreme naklonjeno. Peljali se bomo do Planine pod Golico. Šli bomo mimo Črnega potoka,  Korlnovega rova, čez Savske jame ob stari rudni poti do Markeljnove planine. Predvidena je lažja pot, ca 8 km, 400 višincev vzpona, 3 ure hoje. Odhod: ob 7.00 uri Hala Tivoli Prihod: v popoldanskih urah Prijave: do torka 13.5.2025, nujno sms na mobi 040 256 457 Vodenje in organizacija: Liljana Drevenšek Stroški prevoza: 15 eur za člane PD RTV, zaposlene na RTV, pridružene člane. Za ostale je strošek prevoza 18 eur. Za otroke do 15. leta brezplačno.

55. letnica PD RTV Ljubljana je lep jubilej in odločili smo se, da letos ob slavju organiziramo dve turi. Pomladansko na Štajersko z obiskom Regionalnega centra Maribor in jesensko, ko se bomo povezali z Regionalnim centrom Koper.  Regionalni center Maribor 11. maja slavi 80 let delovanja, zato bomo to povezali s 55. letnico PD RTV. Najprej bomo šli na Pohorje do Mariborske koče. Cilj smo izbrali tako, da bo dostopen tistim, ki želijo več hoje in drugim, katerim lahko olajšamo pot z uporabo gondole. Mariborska koča je zanimiva tudi z vidika začetka Slovenske planinske poti, 600 km dolge poti, ki

Vabim vas na ogled Vodomčevega gaja v Cerovem pri Grosuplju v soboto 3. maja 2025. Na železniški postaji v Ljubljani se dobimo ob 6.45 uri. Z vlakom ob 7.10 se bomo odpeljali najprej do Grosuplja, nato prestopimo za Sp. Slivnico (karte si kupite sami, kdor pa  ima kartico za brezplačno vožnjo, naj je ne pozabi). Po prihodu v Sp. Slivnico se bomo peš odpravili po ravninski poti kraškega svet Radenskega polja do Vodomčevega gaja na Cerovem , pot bomo prehodili v dveh urah, dolga je 7 km. V Gaju nas bo počakal vodič (vstopnina za odrasle je 12 evrov, za

GOLI VRH IN UTRDBA RUPNIKOVE LINIJE Z malim avtobusom se bomo iz Ljubljane peljali proti Vrhniki, čez Smrečje in naprej proti žirovskemu koncu do vasi Račeva (562 m), kjer bomo pri Gasilskem domu izstopili in se peš  povzpeli po makadamski poti v breg proti pobočju GOLEGA VRHA (962), od koder se v jasnem  vremenu razprostre čudovit pogled na vse strani daleč naokoli, tudi na Alpe.   Na Golem vrhu bom videli obrambne bloke in dva bunkerja, ki so del sistema t.i. UTRDBE RUPNIKOVE LINIJE, katerega je v tridesetih letih 20. stoletja gradila Kraljevina Jugoslavija, kot obrambno črto na meji s Kraljevino