V vroči poletni nedelji nam je uspel lep dan, peljali smo se v smeri Logarske doline in obiskali Robanov kot. Dolgo sem si tega želela in opazila, da mnogi še niso bili. Pot je lahkotna, primerna za vse, je pa čudovito okolje, planina prav ob vznožju dvatisočakov. Krasno, da so vsi prijavljeni tudi prišli in je bilo vseh 30 sedežev zasedenih, pa je žal še 20 oseb ostalo doma, ker veliki bus v te konce ne more…Po kavici v Lučah smo si vzeli čas za lahkotno hojo, opazovanje narave, druženje. Na Robanovi planini je bila dobra postrežba, od gobove juhe, kislega mleka, žgancev, domačega narezka in zavitka. Proti domu smo se ustavili še v Mozirju, nekateri so se le osvežili, drugi pa smo obiskali še Mozirski gaj. Lepo so ga uredili, neverjetno po uničujočih poplavah. Dobro smo se imeli, družba krasna, vsi židane volje, še posebej pa tistih pet, ki so nekaj izgubili in vsi tudi našli. Zahvala vsem, celi ekipi, Miri, vozniku Cirilu, ki nas je varno pripeljal.
Zapisala, foto: Liljana
