Delovna skupina, imenovana na Skupščini PZS v Celju, 12. aprila, 2013, je pripravila predlog dopolnitve dosedanjega kodeksa. V osnovnem dokumentu so namreč dovolj natančno razčlenjena področja, ki dajejo okvirno strukturo kodeksu in katera velja smiselno nadgraditi. Med drugim je delovna skupina upoštevali tudi dejstvo, da mora biti kodeks v svoji prenovi naravnan na sprejeti Statut PZS in mu tudi zato nekatere dopolnitve dajejo pravo kredibilnost.
Javna obravnava osnutka Častnega kodeksa slovenskih planincev traja do 15. 1. 2015. Pripombe in dopolnila se sprejemajo na e-naslovu:
info@pzs.si. Delovna skupina bo na podlagi prijetih pripomb pripravila predlog besedila za obravnavo na skupščini PZS. Za sprejem Častnega kodeksa slovenskih planincev je pristojna Skupščina PZS, ki bo potekala v Sevnici 11. aprila 2015.
OBRAZLOŽITEV:
V uvodnem delu smo dodali odstavek, ki opredeljuje pomen gospodarjenja v gorskem prostoru in se dotaknili pobude Gorskega društva Triglavski prijatelji, ki je odločilno vplivala na nastanek Slovenskega planinskega društva.
V poglavje o temeljnih določbah so vključena
priporočila UIAA in dodali točke o mestu, ki ga imajo v planinstvu veterani, v posebni točki smo opredelili pojem prostovoljstva.
V celoti dodanemu drugemu poglavju se dotikamo planinskega usposabljanja za vse generacije, saj je to ena izmed temeljnih obvez vsakega planinskega društva. Pomembni so tudi preventivni programi o razumevanju in varnosti v gorah, ki zavedno in nezavedno pripomore k splošni izobrazbi, razgledanosti in osebni rasti. To pomeni hkrati tudi pravilno dojemanje in ohranjanje kulturne krajine, katere sestavni del postajamo z obiski v gorah.
Varstvo narave in okolja je skrbno opredeljeno že sedaj. Opozarjamo le na spoštovanje posameznikov in skupin do zakonskih in podzakonskih predpisov, ki opredeljujejo
Triglavski narodni park in da smo kot obiskovalci gora varuhi narave in moramo zato posebej spoštovati omejitve, ki zmanjšujejo obremenitve narave.
Peto poglavje, Odgovornost posameznika, je poglavje, ki smo ga definirali kot samostojno in ga vključili v kontekst odgovornosti, ki jo imamo kot planinci – novinci in kot izkušeni planinci. Pri tem gre za odgovornost do sebe, do drugih in seveda do narave, ki jo obiskujemo. Le ob teh spoznanjih bomo lahko govorili o naši doživljajski vrednosti gora.
Predlog kodeksa dopolnjujemo s posebnim odstavkom devetega poglavja, ki govori o planinskih kočah. Zdelo se nam je pomembno, da posebej opozorimo na uporabo storitev v planinskih kočah, ki so namenjene zavetju, počitku, prehranjevanju in usposabljanju.
Dodajamo novo poglavje o planinskem premoženju. Prvi hip bi morda kdo pomislil, da to ne sodi v naš kodeks, vendar se nam zdi prav, da opozorimo na dejstvo, kaj sodi v planinsko premoženje in da je le to plod dela posameznikov in planinskih društev v sklopu celotne planinske organizacije.
Zadnje, štirinajsto poglavje je v celoti nadomestilo nekdanje častno sodišče, ki pravno veljavno ne more biti več sestavni del kodeksa. Zaključujemo z mislijo, da vse nesporazume na vseh nivojih planinske organiziranosti rešujemo v odkritem in enakopravnem dialogu.
V predlogu Častnega kodeksa smo dodali štiri samostojna poglavja in z določenimi rešitvami dopolnili obstoječe besedilo. Upoštevali bomo predloge, ki se bodo izkristalizirali v javni razpravi, saj želimo sprejeti Častni kodeks, ki bo naš ponos in s katerim bomo zadovoljni vsi.
Delovna skupina
Priloga: PZS Častni Kodeks – Osnutek