Hodimo zaradi potrebe in užitka – eni več, drugi manj, včasih sami, drugič v dvoje, lepo je tudi z društvom. Rada imam šport, občudujem vrhunske športnike, a moja izbira je zmerna rekreacija. Hoja je krasna, ker je dostopna vsem. Hodim, odkar pomnim. Kot otrok sem negodovala ob dolgih sprehodih po Tivoliju, potem pa sem kmalu spoznala čar druženja v okviru športnega društva, v katerem smo se rekreirali vsi, od najstnikov pa do upokojencev.
Hoja je tako preprosta, pa tako veliko nam da. Če ni veliko časa, si privoščimo pol ure hitre hoje, pa se že sprostimo. Ko pa je možnost, lahko hodimo nekaj ur, spoznamo nove kotičke naše dežele, ali pa si zastavimo daljšo turo in spoznamo tuje kraje, peš je povsem drugače. V eni uri naredimo tristo do štiristo višinskih metrov, se nadihamo, psihično in fizično sprostimo. Zastavljeno delo po rekreaciji opravimo hitreje, dobro se počutimo in si napolnimo baterije.
Nekateri so včasih hodili, pa prenehali, drugi imajo dolgoletno željo, a vedno nekaj odlašajo, škoda. Rada hodim z društvi, tudi s PD RTV, ker ima to kar nekaj prednosti:
- vodnik organizira in strokovno vodi izlet
- z društvom in organiziranim prevozom je možna različna točka starta in cilja, to v primeru lastne organizacije ni mogoče
- na isti cilj vodijo različne poti, ki jih sam morda ne poznaš
- hoja z vodnikom je varnejša, v družbi dosežeš cilje, za katere sploh ne veš, da jih lahko …
- vodnik planinski turi doda nekaj več, ogled jame, kulturni ali kulinarični dodatek …
- spoznaš nove prijatelje, s sodelavci lažje sodeluješ tudi službeno
- organizacija je enostavnejša in cenejša.
Dolgoletni člani PD RTV komaj čakamo na nov izlet, nekateri pa še morda malo oklevajo. Vendar je zdaj pravi čas za nov začetek, v tem zimsko-pomladnem obdobju je čas za nabiranje kondicije, da se pripravimo za zahtevnejše ture. Avgusta se je prepozno spomniti, da bi šli na Triglav. Če prej nismo hodili, je taka odločitev neodgovorna, nevarna in prenaporna.
S PD RTV smo bili lani na zimskem pohodu na Debeli peči, Viševniku, Velikem vrhu, Kofcah. Prehodili smo pot od Andrejeva doma na Slemenu, se vzpeli na Smrekovec in končali pohod na Mozirski koči na Golteh. Bili smo na Gozdniku in Homu v Zasavskih hribih. Meni je vedno všeč jesenska tura v času žarečega ruja. Obiskali smo kraški rob, šli od Gračišča mimo Sv. Kvirika do Velikega Badina in čez Lačno do Hrastovelj. Zanimivo je bilo tudi plezanje v steni v Križu pri Trstu …
Nekateri naši kolegi so videli že velik del sveta, navdušeni so bili nad izleti PD RTV v Bosno, na Maglič, pa v Črno goro. V nedeljo smo bili na tradicionalnem pohodu po mokriščih Mure. V februarju 2016 gre nekaj naših članov na Tenerife, zelo se že veselimo. Marca je predviden izlet na Krk, kjer sta običajno dve varianti, lažja in zahtevnejša. Do junija imamo še nekaj lažjih ciljev (Ribniška koča na Pohorju, Vremščica, Stegovnik …), potem pa kar nekaj dvatisočakov (Storžič, Krofička, Špik, Rjavina, Krn …) in tudi Olimp v Grčiji.
Lepo vabljeni dosedanji in novi člani PD RTV!
Liljana Drevenšek